16.11 – 27.12 2021.
Dragi prijatelji,
v teh dveh mesecih smo se aktivno igrali in raziskovali.
Izvedli smo skupaj 8 delavnic!
ČEVLJI TUĐEGA
Na šesti delavnici smo preučevali odnose in predsodke, ki jih gojimo do določenih družbenih skupin, različnih posameznikov in družbenih pojavov v šolskem kontekstu. To smo počeli skozi različne dramske in sociogramske oblike. Kot dodatno nalogo so otroci dobili lik, katerega »čevlje« naj bi obuli. Torej si predstavljati, kakšen je ta človek s takšno specifičnostjo, nemožnostjo, in oblikovati njegove življenjske rutine, kjer, ko naleti na težave v družini, skupnosti.
Izjava enega od udeležencev delavnice: “Vsi živimo na Zemunskem polju in smo podobnih let in imamo tako različne odnose do vsega!”
NEPRAVIČNOST
Del sedme delavnice smo posvetili predstavitvi junakov, ki je bila predstavljena na zadnji delavnici. To je bil povod za resne razprave o različnih temah. Vsekakor pa so otroci na splošno ugotovili, da jim je ta vaja dala možnost razumeti drugega/drugačnega in da se le redko postavljajo v položaj druge osebe. Drugi del delavnice je obravnaval prizore, ko junak doživi krivico. Otroci so sami prišli do dramatične situacije. Največkrat so izbirali primere iz življenja, pa tudi iz nekaterih znanih pravljic. Te prizore so izvajali z lutkami ali maskami. In po eni predstavi smo pristopili k tehniki gledališča zatiranih, kjer je preostala skupina/publika povabljena, da zamenja glavnega junaka v naslednjem odrskem prizoru, ko misli, da bi lahko ravnal drugače in ustvaril boljšo situacijo za junak.
IZJAVA
Na osmi delavnici smo najprej spoznali možnost glasovanja (za in proti s pomočjo rdečih/zelenih papirjev) tako, da je vodja delavnice brala različne izjave o otrokovih pravicah. Po več glasovanjih so otroci razpravljali o določenih temah in zakaj so glasovali tako. Nato smo predstavili koncept Deklaracije o človekovih pravicah in obravnavali številne njene specifične poglede. Otroci so najprej povedali, kaj mislijo o tem, kaj odnos pomeni, nato pa jih je povezovalka dopolnila ali pa so skupaj poiskali odgovore in primere na internetu. Nato so izbrali tiste stališča/teme, ki so bile zanimive, navdihujoče in v zamrznjenih skupinah po trije naredili zamrznjene slike situacij, v katerih je ta človekova pravica kršena.
Vsi otroci so se na lastno pobudo in odločno izrekli proti 26. členu Deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi: Starši imajo primarno pravico, da izberejo vrsto izobraževanja, ki bodo deležni njihovi otroci. Trdili so, da to nikakor ne bi smelo biti tako in da imajo otroci pravico, da si sami izberejo izobraževanje.
RAZISKAVE ČLOVEKOVIH PRAVIC
Deveto delavnico je v celoti zaznamovala predstavitev raziskav, ki so jih izvajali otroci v svoji skupnosti na temo različnih človekovih pravic po lastnem izboru. Njihova naloga je najti zgodbe o kršitvah ali izvajanju paravo, čeprav je bil končni rezultat njihovega osredotočanja bolj na preučevanje stališč vrstnikov ali sodržavljanov nasploh. Otroci so lahko izbrali tudi način, na katerega bodo zapisovali svoje znanje. Lahko ga naredijo kot avdio ali video prilogo, v pisni obliki, v obliki risbe ali zemljevida ali kot digitalno predstavitev.
DRAMSKA SPREMEMBA
Deseto delavnico smo posvetili izključno dramskim vajam, da bi se oddahnili od teme človekovih pravic, krivic in podobnega ter se posvetili izpopolnjevanju nekaterih drugih veščin. V parih smo delali vaje povezovanja in ponavljanja gibov in zvoka, z variacijami sprememb hitrosti, čustvovanja, velikosti, glasnosti. Nato vaje, pri katerih so morali oblikovati predmet v parih ali po tri ali štiri (miza, stroj, postelja itd.). Nato so otroci dobili nalogo, da razvijejo prizor monologa iz lika enega od teh predmetov ali prizor dialoga med dvema predmetoma v kontekstu, ki mu pripadata. Otroci so s temi vajami razvijali domišljijo, sposobnost vstopanja v lik, razumevanja položaja nekoga drugega, učili so se medsebojnega sodelovanja in povezovanja, vadili besedne sposobnosti, učili se razumevanja čustev.
RAZPRAVA IN ZAGOVOR
Једанаесту и дванаесту радионицу смо посветили развоју вештине аргументованог вођења дискусије као и развоју идеја за нека унапређења и промене у заједници. Најпре, смо радили драмске вежбе сукоба у паровима из улоге неких предмета који се налазе у заједничком контексту али имају супротне жеље и потребе. Након тога прешли смо на давање предлога шта би требало да се промени у заједници, било микро – као што је школа, било макро – као што су општина или град. Након тога гласањем су се бирали предлози који ће се даље унапређивати. За једна конкретан предлог постојале би две групе које су имале супротстваљен задатак: да развију аргументе ЗА и аргументе ПРОТИВ тог предлога.
Najlepše, kar so otroci povedali na dvanajsti delavnici, je bila prošnja, da bi imeli delavnice med počitnicami, in vprašanje, zakaj nimajo delavnic vsak dan.
